Pomen terapije pisanja v času pandemije

Avtor: Panagiota Fitsiou, Psychologist MSc, Society of Social Psychiatry P. Sakellaropoulos

V času pandemije je pojav občutkov strahu, tesnobe, negotovosti in izgube nadzora v našem vsakdanjem življenju lahko nekaj povsem običajnega. Ta čustva so še intenzivneje prisotna med ranljivimi skupinami prebivalstva in njihovimi skrbniki ter se krepijo preko socialne izolacije, ki lahko privede do osamljenosti, nemoči in obupa.

V tem smislu bi lahko govorili tudi o neke vrste travmi izrazito negativnih življenjskih izkušnjah, na katere se ljudje odzivajo različno, odvisno od njihovega psihološkega stanja, osebnih virov in njihovih podpornih sistemov.

Vprašanje, ki se ob tem poraja je, kako lahko posamezniki s pomočjo osebne podpore, podpore strokovnjaka, ali  socialne podpore, izkoristijo svoje potenciale, ohranijo svojo odpornost oziroma vzdržljivost v času takih negativnih  izkušenj in se izognejo porušenju notranjega ravnovesja.

Terapevti, izhajajoč iz lastne usposobljenosti in naših osebnih virov, nastopamo v vlogi tistih, ki poskušajo spodbujati takšno odpornost oziroma vzdržljivost pri ljudeh. Hkrati s tem prispevamo k aktivaciji socialnih podpornih mrež, zlasti za najbolj ranljive posameznike. Naš pristop dela v tem oziru temelji na zavedanju, da lahko fenomen pandemije ogroža naše fizično in duševno zdravje, vendar pa vemo. Da hkrati obstajajo tudi  endemične  in inherentne značilnosti pri ljudeh, ki lahko delujejo zaščitno: povezovanje z našimi notranjimi svetovi in čustvi, aktivacija naših virov moči in povezovanje z ljudmi in viri naše širše socialne skupnosti.

Ob pisanju zgornjih razmišljanj, mi je prišel na misel Freudov stavek: »Kamorkoli grem, najdem pesnika, ki je bil tam pred mano«.

Na osnovi zapisanega bi želela na tem mestu citirati nekaj misli, morda Izhajajoč iz povezave med «zdravljenjem z govorjenjem» Freud) in «zdravljenje s pisanjem» (Bracher)[1].

Ackerman najava(2020)[2], da se mnogi avtorji strinjajo, da ima terapevtsko pisanje pomemben terapevtski učinek na ljudi, ki so bili izpostavljeni travmatičnim ali zelo stresnim dogodkom (Baikie & Wilhelm, 2005)[3] in hkrati pomaga osebam k osmišljanju njihove izkušnje ali videti pozitivne strani v najtežjih izkušnjah (Murray, 2002).[4]

Avtorica Didangelou je objavila podobno stališče v svojem članku «Pisanje kot terapevtska metoda» [5]. Navaja avtorja I. Progoff (1992) [6] in njegovo «Intensive Journal» metodo;  avtor opisuje, da ljudje, ki gredo skozi težko in boleče obdobje v svojem življenju lahko najdejo več moči in zmogljivosti za vpogled vase (med drugimi tudi v svoja čustva)  oz.  več kot je bilo pričakovano, ko pri tem uporabljajo pisanje. Podobno informacijo navaja tudi dr. James Pennebaker (2004) [7]  o prednostih terapevtskega pisanja kot načinu izražanja čustev, z vidika osebe, kar daje smisel oziroma osmišlja lastne travmatične izkušnje.

G. Bolton (1999) [8]  trdi, da je pisanje  razmeroma nežen način soočanja s čimerkoli, oziroma s čimer se je potrebno soočiti pri čemer tak način soočanja ostane zaseben, dokler se oseba sama ne odloči, da bo to podelila z drugimi.

Ne vem, če obstajajo mehki ali nežni načini za spopadanje s kruto in travmatično realnostjo, pa vendar obstaja najboljši način; torej ne samo, da poskusimo nežno poskrbeti zase in tiste okoli nas, ampak dopustimo tudi, da drugi poskrbijo za nas, da nekaj delijo z nami.

Predlagam vam preprosto vajo. Določite dan v tednu in ga poimenujte «dobre in slabe novice.» Še pred tem, za namen tega dneva, ustvarite skupino na socialnem omrežju z nekaj dobrimi prijatelji. Vsak od vas tako lahko v tednu malce eksperimentira s svojim pisanjem in si pred tem dnem izbere zapis(e), ki najbolje izraža njihov teden. Vsak lahko piše kakor želi in kadar želi, vendar izbere izbrala le en sam zapis, ki ga bo delil z drugimi. Seveda, vsakdo naj ima možnost izogniti se delitvi z drugimi, v kolikor tega res ne želi. Na (skupaj) vnaprej določen dan, pa vsi člani skupine podelijo svoj izbrani zapis: lahko je to dobra novica v tem tednu, slaba novica, ali oboje, ali nič od omenjenega. V skupini tudi  dogovorimo čas, ko bomo razpravljali, kaj smo napisali, kdor želi, ali pa skupaj izberemo prijatelje, za katere ocenjujemo, da bi jim prišlo prav spregovoriti prej…

Pa vendar, ali prijatelji ne počnejo istih oziroma podobnih v vsakdanjem življenju? Edina razlika je, da se v tem kriznem obdobju ne moremo srečevati fizično, in nam takšen pristop lahko lajša zadeve…

V takšnem obdobju, ko je fizični stik večinoma prepovedan, nam lahko besede pomagajo izraziti, kako se počutimo in omogočajo komunikacijo z drugimi. Naj bo naš papir in svinčnik prehodni prostor, kjer bomo lahko srečali sami sebe in druge.

---

[1] Bracher Μ. (1999), The Writing Cure: Psychoanalysis Composition and the Aims of Education, Southern Illinois U.P.

[2] C. Ackerman (2020), Writing Therapy: Using A Pen and Paper to Enhance Personal Growth, retrieved from https://positivepsychology.com/writing-therapy/

[3] Baikie, K. A., & Wilhelm, K. (2005). Emotional and physical health benefits of expressive writing. Advances in Psychiatric Treatment 11, 338-346. doi:10.1192/apt.11.5.338

These thoughts and reference to writer are expressed in C. Ackerman’s (2020) article Writing Therapy: Using A Pen and Paper to Enhance Personal Growth, retrieved from https://positivepsychology.com/writing-therapy/

[4] Murray, B. (2002). Writing to heal.  Retrieved from https://www.apa.org/monitor/jun02/writing

These thoughts and reference to writer are expressed in C. Ackerman’s (2020) article Writing Therapy: Using A Pen and Paper to Enhance Personal Growth, retrieved from https://positivepsychology.com/writing-therapy/

[5]   Dimitra Didangelou, Writing as a Therapy Method  https://expressingmyself.org/writing-as-a-therapy-method/

[6] Progoff, I. (1992). At a Journal Workshop. New York: Tarcher.

[7] Pennebaker, J.W.. (2004). Writing to heal: A guided journal for recovering from trauma and emotional upheaval. Oakland CA: New Harbinger Publications.

[8] Bolton G. (1999), The Therapeutic Potential of Creative Writing. Writing Myself, Jessica Kingsley Publishers London and Philadelphia