Preteklo leto je poseglo v načine življenja vseh ali pa vsaj večine. Veliko ljudi je bilo in ostaja doma, se ne druži ali pa dela od doma. Starši so pomagali svojim od doma šolajočim otrokom na različnih ravneh, medtem pa pogosto hkrati bili prisotni na spletnih sestankih in opravljali delo od doma ali druga domača opravila. Odpovedanih je bilo toliko dogodkov, šport in izobraževanje sta bila prekinjena, druženje omejeno, vse dejavnosti izven doma so se zmanjšale. Pri tem je bilo veliko več vsakodnevnih obveznosti prenesenih v naše domove, zaradi česar so naša življenja postala bolj zahtevna kot kadarkoli prej.
.Skozi ves ta čas se je pogosto zdelo, da je življenje v mirovanju. V situaciji, ko ne moremo storiti stvari, ki bi jih lahko pričakovali v normalnih okoliščinah. Nekateri smo načrtovali naloge ali ustvarjalno delo, za katerega smo bili prej preveč zaposleni, da bi mu posvetili pozornost.
Vendar se mnogi od nas počutijo razočarani, ker niso dosegli vsega ali karkoli od tega.
Namesto, da bi zaradi tega preganjali sami sebe, je pomembno, da razmislimo, kaj smo storili, medtem ko nismo delali ničesar… Kaj se je zgodilo, medtem ko se ni nič zgodilo?
Vsak od nas bo imel drugačen seznam majhnih stvari, ki se zgodijo, da bodo tiste večje stvari imele večji pome – mladi in starejši ljudje, za katere je potrebno skrbeti, telefoniranje ali pošiljanje sporočil tistim, ki se soočajo z samoto; kuhanje obrokov, nakupovanje. Majhna dejanja, ki doprinašajo k temu, da se lahko počutimo bolj uporabno in bolj vključeno.
Drugi elementi, skozi katere smo videli ta učinek skozi celotno pandemijo, so npr. izboljšanje okolja, kakovosti vode in kakovost zraka v mestih, saj se uporablja manj avtomobilov, onesnaževanje s hrupom pa se je zmanjšalo (Rume in Islam, 2020). Zaradi tega so se nekatere vrste ptic in prostoživečih živali vrnile na območja, kjer naj bi izginile (Manenti et al, 2020). To se je zgodilo, medtem ko sta se človeška dejavnost in gospodarski razvoj upočasnila – ko se ni nič zgodilo.
.V našem notranjem in ustvarjalnem življenju je prav tako prostor, kjer se morda ni zgodilo nič, kjer lahko morda čutimo, da smo stagnirali in smo neproduktivni. Romantični pesnik, Keats, je pisal o vrednosti «negativne zmožnosti» v življenju, predvsem ustvarjalnega življenja. Keats je menil, da je nenehno pridobivanje znanja, reševanje problemov, ustvarjanje nečesa manj pomembno kot sposobnost, da ostanemo pri miru in dovolimo, da intuicija prevzame, da bomo lahko kalili nove ideje in ustvarili nekaj novega, kar ima potencial, da spremeni naš svet na drugačen način. Psihoanalitik Wilfred Bion (Rejck in Thune, 2019) je to odprto umno stanje «nevednosti» štel kot priložnost za osebni razvoj in kot bistveno za razvoj naših čustev. Da brez prisotnosti manj aktivnih, ne-produktivnih časov, sploh ne moremo dovoliti, da se pojavijo nove ideje in občutki, ki lahko vplivajo na naše življenje drugače, na bolje. Potrebujemo čase, ko se nič ne zgodi, da se stvari zgodijo.
Viri
Manenti, R., Mori, E., Di Canio, V., Mercurio, S., Picone, M., Caffi, M., Brambilla, M., Ficetola, G. F., & Rubolini, D. (2020). The good, the bad and the ugly of COVID-19 lockdown effects on wildlife conservation: Insights from the first European locked down country. Biological conservation, 249, 108728. https://doi.org/10.1016/j.biocon.2020.108728
Rejack, B and Theune, M (2019) Keats’ Negative Capability: New Origins and Afterlives. Liverpool Univeristy Press.
Rume, T., & Islam, S. (2020). Environmental effects of COVID-19 pandemic and potential strategies of sustainability. Heliyon, 6(9), e04965. https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2020.e049
Metanoia
Deja una respuesta
Lo siento, debes estar conectado para publicar un comentario.