Ta spletna objava je nastala kot rezultat usposabljanja bodočih trenerjev pilotnega preizkusa v projektu, julija 2020. Usposabljanje je bila pomembna učna izkušnja tako za udeležence kot za nas (bodoče) mentorje. Vključevalo je interaktivna predavanja, razprave in delavnice pisanja. Na treh delavnicah so udeleženci pridobili izkušnje, na primer s pisanjem haiku pesmi, oddaljitvijo od boleče življenjske izkušnje s pomočjo pesniškega izražanja, spreminjanjem perspektive, deljenjem zapisov v manjših skupinah in s pomočjo slikovnega gradiva v podporo pisanju in razpravljanju. Razprave in besedila so bila globoka in ganljiva. Udeleženci so pridobili vpogled in se učili ne samo o terapevtskem pisanju, temveč tudi o sebi.
Še posebej se spominjam pesmi, napisanih na zadnji delavnici. Ideja je bila razmišljati o tabujih pisanja, o stvareh, ki jih iz takšnih ali drugačnih razlogov »ne bi smeli« pisati. Najprej so udeleženci našteli teme, za katere menijo, da so prepovedane, nato pa so razmislili, ali bi se jim lahko približali na način, da jih pretvorijo v pravljice, spremenijo podrobnosti, napišejo pesmi o njih, uporabijo opise tretjih oseb itd. Na koncu so napisali pesem na prepovedano temo na način, da so se oddaljili od njenih bolečih vidikov.
V čast mi je bilo, da sem prejela vse te nastale pesmi. Čeprav že osemnajst let vodim različne skupine za pesniško terapijo, me kljub temu vedno znova preseneti, kako močna je poezija kot terapevtsko orodje. Pomaga verbalizirati neizrečeno in izraziti zelo globoke, pogosto boleče in neobdelane občutke. Več pesmi me je ganilo do solz. Spraševala sem se, kako lahko ljudje, ki so bili dva dni prej neznanci, vstopijo v tako skupni prostor in ustvarijo pesmi, tako ganljive, pristne in enostavne, da se lahko z njimi poistovetim(o). Ob branju le-teh se je v meni dvignil občutek upanja za človeštvo – pesmi so kristalizirale našo notranjo modrost, pristnost in poštenost, ki se pogosto skrivajo pod našimi vsakodnevnimi fasadami.
Docent Juhani Ihanus (2009, 38), pionir pesniške terapije – katerega predavanje je bilo del našega usposabljanja – temu primerno komentira terapevtski pomen pesmi: »Pesem lahko izoblikuje strukturiranje likov, preoblikovanje bolečih izkušenj. Ustvarjalna fantazija, igra in občutek veselja vodijo k virom spominov in spoznanj ter njihovemu zapisovanju v novi obliki. V interakciji pesniške terapije je dopustno čutiti dvoumno, deliti nenavadne domišljijske elemente, postati občutljiv in preizkušati različne simbole, metafore, ritme in interpretacije. «
Psihoanalitičarka Heli Mertanen (2009, 255) trdi, da se avtor pesmi sprosti, hkrati pa se strukturira. Pesem niso samo besede, ki so zaporedoma urejene. Nasprotno, besede odmevajo v različnih plasteh uma in telesa, kar omogoča celostno poenotenje (Mertanen 2009, 252). Pesem skuša najti smisel v stvareh z gradnjo povezav med abstraktnim in konkretnim. Psihoterapevt Noel Shafi (2010) na splošno opredeljuje poezijo kot »močno orodje metaforične komunikacije, ki lahko vpliva na posameznikovo kognitivno stanje.« Poezija je jezik, ki je bogat s pomeni, ki sistematično uporablja rime, ritem in figurativni jezik. Na tak način poezija vzbuja čustva. (Shafi 2010, 87) .
Na treningu smo se veliko pogovarjali o metaforah, ki so sestavni del pesmi. Metafore spreminjajo pomene besed, odpirajo skrite pomene, širijo perspektivo in hkrati ustvarjajo nove povezave med besedami (Ihanus 2009, 28). Na ta način lahko naše občutke doživljamo na nov način. Metafora lahko v najboljšem primeru zagotovi ključen vpogled, ki nam pomaga pri pravilnih odločitvah v življenju. V okviru usposabljanja smo imeli priložnost izkusiti ta vpogled. Upajmo, da bo ostal z nami in pomagal vsakemu mentorju pri vodenju svoji skupin v pilotnem preizkusu projekta Heroines.
Viri:
Ihanus, J. 2009. Sanat että hoitaisimme: kirjallisuusterapia ja kertomukset. In a book Ihanus, J. (ed.) Sanat että hoitaisimme. Terapeuttinen kirjoittaminen. Helsinki: Duodecim
Mertanen, H. 2009. Poeettinen ja metaforinen kieli hoitotyössä. In a book Ihanus, J. (ed.) Sanat että hoitaisimme. Terapeuttinen kirjoittaminen. Helsinki: Duodecim.
Shafi, N. 2010. Poetry therapy and schizophrenia: Clinical and neurological perspectives. Journal of Poetry Therapy 23(2), 87–99.
Napisala Karoliina Maanmieli, Finnish Association of Poetry Therapy
Deja una respuesta
Lo siento, debes estar conectado para publicar un comentario.